Kateheza za volčiče in volkuljice

SREČANJE VV PRED SPREJEMOM LUČI MIRU IZ BETLEHEMA

Stari volkovi, spodaj je zapisanih nekaj idej, kako pripraviti srečanje pred prihodom LMB. Uporabite, kar vam koristi, predvsem pa veliko ustvarjalnosti, da bi LMB res zasvetila tudi v srcih džungelskih prebivalcev.

  1. Uvodna igra pred brlogom

Vemo, da ima Bagira noge, ki ne delajo šuma, oči, ki vidijo v temi … In tudi človeško žabo, Mavglija, bi rada naučila, da bi čim bolj pozorno opazoval in lovil. Včasih se jima pri učenju pridružijo tudi druge živali.

Igra: »STOP, rad bi te videl«.

Prostovoljec postane Mavgli in se postavi tako, da čuva rdečo rožo (prižgana malo večja sveča), ki stoji na tleh pred njim. Ostali postanejo džungelske živali, vendar se mu približujejo za hrbtom, saj se bojijo rdeče rože. Skušajo biti čim hitrejši in tišji. Ko Mavgli sliši šum, se obrne proti njim (stran od sveče) in zakliče: »STOP, rad bi te videl!« Ob besedici stop se vsi v hipu ustavijo. Tisti, kogar Mavgli vidi še v gibanju, se mora vrniti nazaj na tisto mesto, od koder je štartal v zadnjem poskusu. Zmaga, kdor se Mavglija prvi dotakne. Igro lahko nekajkrat ponovimo. Poskrbimo, da bo v zadnjem krogu Mavgli eden izmed voditeljev (stranski lik). Ko želimo zaključiti, naj eden izmed voditeljev čim bolj neopazno naredi malo vetra J, poskrbi naj, skratka, da bo sveča ugasnila.

Ko sveča ugasne, Mavgli in Bagira kratko zaigrata spodnji dialog:

Bagira: Mavgli! Poglej rdeča roža je ugasnila! Rekel si, da boš pazil nanjo. Veliko ti pomeni in zate je dragocena.
Mavgli: Veš kaj, Bagira, ugasnila je samo zato, ker se moram kar naprej nekaj učiti. Če ne bi gledal stran, bi jo lažje gledal … in če se ne bi v džungli tako bali njenega plamena in luči, bi lahko prišli k meni tako, da bi stala pred menoj, toliko da veš!

Bagira: No, no … bodi pošten … Zakaj sedaj kriviš druge, sam nisi pazil!

Mavgli: Ja in? Ti bi mi lahko malo pomagala, da veš … Sploh ti ni mar zame, samo učiti in učiti in učiti se moram … kar grem … sam … brez tebe … jo bom že nekje našel …

Mavgli odide, mimo pa prileti Čil in odvrže džungelske novice (velika kuverta, naslovljena na krdelo). V pismu piše:

IŠČE SE LUČ!!! Džungelske živali, pozor! V džungli se začenja lov na Luč, ki jo je izgubil Mavgli. Kdo jo najde? Kdo jo vidi? Kaja ve, kako iskati!

… pa dober lov!


  1. Kateheza v brlogu: TUDI TI IMAŠ LUČKO V SVOJEM SRCU

V skladu s prejetim pismom kača Kaja pove, da je prepričana, da se tudi v največji temi najde lučka. Džungla je velika in skrivnostna, skriva nešteto lučk za vse, ki jih znamo poiskati … Poglejmo, če lahko pomagamo Mavgliju, da bo spet našel kakšen plamenček. Pri iskanju pa nikoli ne smemo pozabiti mojstrskih besed … kakšne so že tiste od kačjih ljudstev? VV spodbudimo, da povejo: Srce pogumno … Vaša naloga je, da v temni džungli v tišini najdete dva plena: svoje srce in lučko, ki je izgubila žar (neprižgana svečka). Pri tem se morate zelo potruditi, saj so srca in lučke lahko tudi zelo skrita. Vsak, ki misli, da je našel svoje srce in lučko brez žara, počepne in z eno šapo drži lučko, drugo pa položi na srce. K vam bo prišel eden izmed starih volkov, ki bo preveril, če ste bili pri iskanju uspešni, nato pa bo vsakemu dal pripomoček, s katerim boste lahko s pomočjo lusk kače Kaje lučki povrnili njen žar. Ker vemo … kakšen je že drugi volčji zakon … da VV misli na drugega kakor na samega sebe, vsak žar lahko povrne le nekomu drugemu, ki je že ulovil oba plena – srce in lučko. Vsak lahko povrne žar le enemu VV! Ko imaš žar povrnjen, se v tišini usedeš na svoje mesto in počakaš, da vsi najdejo svoje srce in lučki povrnejo žar.


Potek za SV:

Brlog naj bo zatemnjen. Pred prihodom VV po njem razporedite – lahko malo skrijete, vendar ne preveč – čajne svečke (za vsakega VV eno), nekam v prostor pa postavite tudi zrcalo (namig, da morajo srce iskati v sebi). V sredini naj bo na tleh še kartonasto srce oranžne barve in malo bolj špičaste oblike. Vsak VV mora najti eno svečko in eno srce. Večina najprej pomisli na tisto, ki je na sredini, vendar takšne rešitve zavračajte. Če ne bodo ugotovili, da morajo najti srce, ki ga imajo v sebi, nekajkrat poudarite, naj najdejo svoje srce. Opozorite jih, da jim pri tem lahko pomaga zrcalo. Ko VV počepne in eno šapo položi na svoje srce, v drugi pa drži svečko, se mu približa eden izmed SV; VV naj mu na uho zašepeta rešitev. Če je pravilna, mu SV da eno vžigalico, ki jo VV lahko prižgejo na kači Kaji. Ta naj ime na sebi navezanih nekaj vžigaličnih škatlic. Pazimo, da vsak VV prižge lučko nekomu drugemu. Voditelj, ki je igral Mavglija, in Bagira naj prižgeta lučko drug drugemu.


Ko vsi sedijo v krogu s prižgano svečko, večjo svečo položimo ob srček na sredini kroga, zapojemo pesem Daj, daj, zapri oči, nato pa počasi preberemo odlomek iz Svetega pisma (Mt 5,14–16):


Vi ste luč sveta. Mesto, ki stoji na gori, se ne more skriti. Svetilke tudi ne prižigajo in ne postavljajo pod mernik, temveč na podstavek, in sveti vsem, ki so v hiši. Takó naj vaša luč sveti pred ljudmi, da bodo videli vaša dobra dela in slavili vašega Očeta, ki je v nebesih.


Med branjem odlomka eden izmed SV pod srček položi iz kartona izrezan spodnji del sveče, s čimer se srček spremeni v plamen te sveče (glej skico).



Poleg položimo Sveto pismo. Sledi pogovor z VV o odlomku. Kaj Jezus pravi o luči v odlomku? S čim nas primerja? So na svetu samo luči na stropu, sveče, lučke na božičnih smrekicah? Kdaj smo lahko tudi mi lučke? Kje se skriva naša lučka? Spodbudimo jih, da naštevajo dobra dela, vse, s čimer razveselijo bližnjega in Boga. Nato v petih minutah vsak pomisli, kdaj se mu zdi, da je tisti, ki je njemu prižgal svečko, kot lučka (kakšno dobro delo, ki ga je naredil na kakšnem lovu, njegovi talenti, dobre lastnosti …). Ugotovitev napiše na kartonasto svečko v sredini prostora. Če imamo dovolj časa, to lahko naredimo tako, da v krogu vsak najprej pove to lastnost, nato pa jo napiše. Pri tem naj se Mavgli opraviči Bagiri in pove, da je ugotovil, da je od vseh rdečih rož najpomembnejša tista, ki jo imamo v svojem srcu.


Kdo pa je tisti, pri katerem to našo lučko lahko vedno znova priižigamo? Kdo je tisti, ki je s svojim rojstvom prinesel vsem ljudem še posebej veliko luč? Pogovor navežemo na Jezusovo rojstvo, na simboliko LMB, ki prihaja iz votline Jezusovega rojstva. Pri tem na spodnji del sveče položimo Jezusa v jaslih (risbo ali tistega iz jaslic).


Npr.:


Za zaključek zmolimo očenaš, s katerim se zahvalimo, da smo našli lučke, in prosimo, da bi te lučke v naših srcih vedno gorele.




3. Zaključna dejavnost


Vnaprej pripravimo mini kartonaste obrise svečk. VV jih pobarvajo in na sprednjo stran napišejo »Bodi lučka!«, na zadnjo pa voščilo pred praznikom Jezusovega rojstva. Spodbudimo jih, da svečko nato podarijo skupaj s plamenom LMB nekomu, komur bi še posebej radi bili lučka.


Simona Jeretina - Vztrajna kobra in Tomaž Mihelčič - Modri panter, Homec 1, december 2008