Od kod prihaja plamen?

Današnja bazilika Kristusovega rojstva je bila zgrajena leta 530 po Kristusu, v času cesarja Justinijana. Zgrajena je na mestu, kjer je poprej stala bazilika, ki jo je v prvi polovici 4. stoletja dal postaviti cesar Konstantin in ki je bila porušena v samaritanskem uporu leta 529. Bazilika stoji nad votlino, kjer se je rodil Jezus Kristus in ki je v tistem času služila kot staja za živino. Današnja bazilika je posvečena Devici Mariji.





Bazilika ima klasično obliko in postavitev vzhod - zahod. V votlino, ki leži pod baziliko, vodijo iz obeh strani monumentalne stopnice. Baziliko uporablja več katoliških cerkva. Vrata na južni strani bazilike vodijo v samostan grške pravoslavne cerkve in v samostan armenske pravoslavna cerkve, ki se držita drug drugega, vrata na severnem delu pa vodijo v katoliški samostan, ki ga vodijo frančiškani.




Ladja bazilike, južna ladja in oltar Kristusovega rojstva v votlini so v lasti in vzdrževanju grške pravoslavne cerkve, uporabljajo pa jo vse tri cerkve. Armenski pravoslavni cerkvi pripada severna ladja in tamkajšnji oltar. Občasno uporablja tudi oltar Kristusovega rojstva v votlini.





Rimokatoliška cerkev ima posest izključno nad delom votline, kjer so bile jasli, v katere je bil položen Kristus. Tam leži tudi štirinajst-kraka srebrna zvezda z napisom: "Hic de Virgine Maria Jesus Christus natus est" - "Na tem mestu je bil Devici Mariji rojen Jezus Kristus." Zvezda je osvetljena s petnajstimi svetilkami. Grška pravoslavna cerkev skrbi za šest svetilk, armenska za pet in rimokatoliška za štiri. Vsako leto se od tu prinese plamen na Dunaj, od koder ga prinesemo tudi v Slovenijo.