Priprava regije na sprejem LMB

Ko se je trop za LMB obrnil na nas s prošnjo po organizaciji regijskega sprejema, smo idejo sprejeli s splošnim navdušenjem nad projektom. Zavihali smo rokave in kar takoj določili dva odgovorna voditelja. Skupaj smo si zamislili okviren program, nato pa preostanek SKVO-ja porazdelili po manjših skupinicah . Tako so npr. nastale skupina za orientacijo, skupina za dramsko igro, skupina za tehniko,… Vsaka skupina je nato program izpopolnila samostojno. No vsaj takšna je bila ideja… Med pisanjem celotnega programa smo sproti določevali tudi naloge za posamezne člane SKVO in PP (usmerjanje avtobusov, podajanje informacij prihajajočim stegom, oblikovanje knjižice,…).

 

Največji izziv pri samem načrtovanju je bil usklajevanje vsega. Veliko stvari namreč poteka naenkrat, sam imaš veliko dela ob enem pa nadziraš še delo drugih. Naučili smo se, da je potrebno biti zelo natančen pri podajanju navodil, da je potem res vse narejeno . Pa dogovarjanje tu in tam, da smo res uspeli dobiti vse sodelujoče na kup. Na koncu smo imeli samo kakšno težavo z ozvočenjem. Nad izvedbo smo bili navdušeni tako organizatorji kot tudi udeleženci.

Organizacija regijskega sprejema je zanimiva in pozitivna izkušnja, ki za seboj pusti tudi kakšno zanimivo anekdoto. Kot na primer, ko te na oder pokličejo popolnoma nepripravljeno in pride do izraza tista prava skavtska iznajdljivost.

 

Veronika Kavčič, steg Slovenske Konjice 1, organizatorji regijskega sprejema LMB 2014 za mariborsko regijo

Kakšne posledice pusti delo v tropu LMB…

Za svoj prispevek v tropu LMB sem se odločila po povabilu tedanje načelnice, Barbare Pavlakovič. Ravno tisto leto sem naredila TŠ Združenja, nisem pa imela še kakšne povezave z državno ravnjo in funkcijami na tem nivoju. Tako sem najprej prevzela vodenje protokola, nato pa z Izidorjem Tikvičem in Lukom Tulom še vodenje tropa LMB.

Na začetku me je bilo kar malo strah, saj nisem točno vedela, kako naj se tako obširne zadeve lotimo. Želeli smo doseči, da bi skavti videli predvsem plamen in njegov pomen, in se ne bi osredotočili zgolj samo sveče in vse delo povezano z njimi. Naš cilj je bil, da dogajanje v zvezi z LMB ni skoncentrirano na sam dogodek, ampak, da se priprave na sprejem v stegih podaljšajo in je sprejem le pika na i. Predvsem smo se želeli, da delo tropa ne bi bilo samo sebi namen, ampak da bi se tudi stegi čutili del vsega.

Zanimivo mi je bilo sodelovanje z drugimi organizacijami, vključenimi v akcijo LMB: Zvezo tabornikov Slovenije in ZBOKSS, ter SZSO, hkrati pa je bil resničen izziv pripraviti akcijo, ki odgovarja vsem pogledom.

 

Vloga vodje tropa LMB je spremenila moj pogled na akcijo samo. Prej sem zadevo poznala iz domačega kraja, kjer so LMB raznašali taborniki in mladi, ki smo hodili k mladinskem verouku in imam lepe spomine na srečanja z ljudmi, ki so se plamena razveselili. Potem sem prišla v steg (kjer sem začela kot voditeljica) in se srečala s prvimi izzivi, povezanimi z akcijo (naročanje sveč, lepljenje nalepk,..) ter se udeležila sprejema na Dunaju, ker je bila naša kandidatka izbrana za nosilko plamena.

Ko sem prišla v trop, sem spoznala še vse priprave, ki potekajo še pred decembrom, dileme pri sprejemanju odločitev, na trenutek tudi neodločnost, prilagajanje, iskanje rešitev v zadnjem hipu… Z veseljem se spomnim na sodelovanje z Izidorjem in ostalimi v tropu, res lepo mi je bilo na sprejemu na Dunaju ter srečevanje z g. Grunwaldom, ki je bil začetnik LMB na Dunaju in nas je vsako leto sprejel v njihovi skavtski sobi in tam prenočil. Ne bom pozabila na sprejem in prireditev ob 25-letnici LMB na Dunaju, protokolarnih sprejemov in božičnice na vojaškem vikariatu.

Še bi lahko naštevala zadeve, ki so mi ostale v lepem spominu.. Všeč so mi bili vsakokratni nosilci LMB in njihova resna zavzetost. Všeč mi je bilo, da je SkavtNET vedno naredil lepe prispevke.

Všeč mi je bilo, ko so v Ankaranu res inovativno in zagnano pripravili regijski sprejem. Pa odprava na Kredarico in obisk radia Ognjišče.. Všeč mi je bilo, ko smo dali denar varnim hišam in smo jim povedali, da želimo, da za ta denar organizirajo srečanje vseh varnih hiš iz Slovenije in so to res organizirali - prvič do sedaj in je bilo res super vzdušje. Všeč mi je bilo, ko smo podarili denar otrokom z rakom in sva jih šla z Izidorjem tudi obiskat na oddelek in jim nesla vrvice in list kako izdelati vozle.. Všeč mi je bilo, ko smo nesli bon z dobrodelnim zneskom fantu iz Dobrepolja, ki ima proteze namesto nog.. Všeč mi je bilo, ko sem bila odgovorna za protokol in sem vsakič pazila, da sem vzdrževala plamen, v službi, v avtu, ko sem se vozila na sprejeme v Ljubljano in pazila, da vosek ni zalil plamena. Všeč mi je bilo ko sem na facebooku spremljala akcijo po drugih državah.

 

Bilo je veliko lepega in veliko napornega, težkega.. Tako imam na LMB še vedno nekam mešane spomine. V resnici se sprašujem, kaj bi mi plamen pomenil, če ne bi bila udeležena v delo tropa in bi ga samo sprejela na dom ali v cerkvi. Posebno doživetje pa je bilo, ko smo pri maši v skavtskem taboru, sredi poletja, na svetovnem dnevu mladih v Madridu, dobili plamen LMB, ki so ga neke španske redovnice hranile toliko časa!

 

Barbara Polda, vodja Tropa LMB 2011-2014

Luč miru iz Betlehema in Slovenska zamejska skavtska organizacija

Ja, tudi Slovenska zamejska skavtska organizacija (SZSO) sodeluje pri raznašanju Luči miru iz Betlehema v slovenskem zamejstvu, Trstu in Gorici.

V Italijo je prišla prvič leta 1986, a le na Južno Tirolsko med nemško govoreče skavte. Kmalu jo je ena od skupin AGESCI (Associazione Guide e Scouts Cattolici Italiani) iz Valeza Po (Piemonte) raznosila še po svoji deželi.

Leta 1993 je Fritz – avstrijski voditelj, ki je sodeloval s skupino AMIS na nekem projektu, prišel v Trst na božično mašo z Lučjo. Od takrat se je, prav v Trstu, ustanovil trop za raznašanje Luči po Italiji . Takrat so pri raznašanju LMB sodelovale organizacije AMIS, FSE, AGESCI in SZSO. Plamen miru so začeli širiti z železniško progo Trst – Benetke – Milano. Leta 1996 sta bili ustanovljeni dve poti, in sicer Trst – Genova in Trst – Neapelj, a je LMB kmalu našla pot vse do Južne Italije.

 

Italijanski državni sprejem Luči miru iz Betlehema se dogaja v Trstu, od koder začne svojo pot z vlakom po italijanskem polotoku. Vsako leto se udeležimo in aktivno sodelujemo pri tržaškem sprejemu Luči tudi SZSO, nekateri predstavniki pa so do pred nekaj leti celo sodelovali pri delitvi LMB z vlakom po Italiji. Prav tako se tudi vsako leto delegacija SZSO z entuziazmom udeleži svetovnega sprejema LMB na Dunaju, in sicer v sodelovanju z bratsko slovensko organizacijo ZSKSS. Lahko bi rekli, da imamo SZSO privilegiran dvojni dostop do plamena. Predstavnik SZSO je namreč tudi aktiven član tropa za LMB v ZSKSS.

Kljub temu, da trenutno SZSO ni formalno vključen v katerega od regijskih sprejemov (čeprav zadnja leta z veseljem obiščemo regijske sprejeme primorske regije), se vedno potrudimo da LMB raznesemo predvsem po naših župnijah. Luč miru iz Betlehema je zelo priljubljena med občani in je poleg svojega dobrodelnega namena hkrati tudi lepa priložnost za Božične duhovne obnove in druženje po sv. Maši.

 

Andrea Schart, predstavnik SZSO in član tropa LMB

Nosilec LMB – nagrada, čast, dogodivščina?

Zgodba se je začela z idejo bivše voditeljice, ki me je prijavila na razpis za nosilca Luči miru iz Betlehema. Ko so mi sporočili dobro novico, da so me izbrali za nosilca, sem bil sprva malo zmeden, vendar zelo vesel. Od samega presenečenja sploh nisem imel pričakovanj glede odprave delegacije na Dunaj.

Za samo predajo plamena Luči miru iz Betlehema za Slovenijo skoraj nimam besed. Občutki so bili fenomenalni in takrat sem bil še posebej vesel, da sem bil izbran na razpisu. Ne bom pozabil na izlet po praznično okrašenem nočnem Dunaju in niti napetosti pri varovanju plamena na poti do Slovenije.

Želim si, da bi vsak lahko okusil to dogodivščino, saj je občutek res fenomenalen!

 

Tadej Tacer, nosilec LMB 2014 za mariborsko regijo

Tudi v mojem primeru so idejo za prijavo na razpis za nosilko LMB dobile moje voditeljice. Kmalu sem izvedela, da so me izbrali za nosilko primorske regije in takrat je bilo res noro. Dnevi do odhoda so se podaljšali, tisti petek kar ni hotel priti… ;) Komaj sem čakala, da bomo v dobri skavtski družbi in vzdušju prinesli LMB v Slovenijo in razširili njeno sporočilo o miru.

 

Samo dogajanje na Dunaju je bilo res nepozabno. Ta sprejem mi bo zagotovo ostal še dolgo v lepem spominu. Skavti s celega sveta so pripotovali na Dunaj, da bi prejeli plamen, simbol miru. Zelo težko se odločim za eno samo stvar, ki mi je pustila največji vtis. Mogoče bi poleg samega sprejema izbrala tudi čudovit večerni ogled prazničnega Dunaja.

 

Iz Dunaja se je dogajanje preselilo na regijski sprejem v Tolmin, kjer sem kot nosilka primorske regije LMB slavnostno prinesla v cerkev in z njenim plamenom prižgala sveče na adventnem venčku. Seveda se je vse skupaj nadaljevalo na protokolarnih sprejemih v naslednjem tednu.

 

Poleg Dunaja me grejejo lepi spomini na sprejeme po državnih in ostalih inštitucijah. Zame je bila to zanimiva izkušnja in pogled v nevsakdanji protokolarni svet.

 

Sanja Dimc, nosilka LMB 2014 za primorsko regijo

Kontakt

 

Viktor Höchtl - 031 210 944, pr@skavt.net

 

Sedež:

ZSKSS - Združenje slovenskih katoliških skavtinj in skavtov

Ulica Janeza Pavla II. 13

1000 Ljubljana

tel.: 01/433-21-30

gsm: 031/210-944, 040/429-456

e-naslov: info@skavti.si

 

 

SMS donacije

 

Pogosta vprašanja