Leta 1986, ko je Papež Janez Pavel II. povabil predstavnike vseh velikih verstev k skupni molitvi za mir v Assisiju, se je na avstrijski televiziji ORF (Osterreichische Rundfunk), natančneje v njenem studiu v Linzu, začela Luč miru iz Betlehema. Želeli so, da bi v oddaji Luč v temi (Licht ins dunkel), namenjeni invalidnim otrokom, v zahvalo sodelujočim namesto drobnih daril delili plamen iz votline Jezusovega rojstva v Betlehemu. Ker je oddaja namenjena otrokom, so se odločili, da bo tudi Luč miru iz Betlehema odšel v Betlehem iskati otrok, ki se je v tistem letu še posebej izkazal. Takrat si pobudniki niso predstavljali, da bo v desetih letih akcija razširjena po celotni zahodni in srednji Evropi in delu vzhodne Evrope.
LMB se je pričela širiti med ljudmi, že v letu 1988 pa so pri raznosu sodelovali prvi skavti, v letu 1989 že v veliko večjem številu in bolj organizirano. Prav tako v letu 1989 se je Luč miru iz Betlehema razširila tudi na sosednje države, najprej v države nekdanjega vzhodnega bloka: Poljsko, nekdanjo Češkoslovaško, Romunijo in Ukrajino.
Organizatorji želijo, da bi na božični večer Luč miru iz Betlehema gorela pri čimveč družinah in jim prinašala mir. Želijo, da bi bilo čimveč ljudi seznanjenih z njenim sporočilom in poslanstvom in da bi akcija potekala v vseh državah Evrope. Plamen prižge otrok, ki se je tisto leto še posebej izkazal, v votlini Kristusovega rojstva v Betlehemu in ga prinese na Dunaj že kakšen mesec pred Božičem. Želijo, da bi Luč miru iz Betlehema dosegla ljudi na Sveti večer in ne prej. Glavno prireditev, kjer predstavniki različnih skupin, večinoma so to skavti, prevzamejo Luč miru iz Betlehema, zato pripravijo šele na 3. ali 4. adventno soboto (če je božič na ponedeljek, torek ali sredo, je prireditev na 3. adventno soboto, sicer pa na 4.). Prireditev poteka vsako leto v drugi cerkvi na Dunaju v prisotnosti visokih predstavnikov različnih, predvsem krščanskih skupnosti in skavtov iz cele Evrope in Amerike. Organizatorji dajejo velik poudarek ekumenskosti akcije.